Šel sem v kuhinjo in prosil čika.. Ni mi ga hotela dati, ko sem jo našel v dnevni.. Prosil sem in prosil, kot nekakšen džanki.. Ni mi ga hotela dati, pravila je, da ji grdo govorim in da sem propalica.. Sčasoma sem postajal vedno bolj nor.. Dve minuti zapored sem samo prosil, neprekinjeno.. Na glas sem pel, tolkel z vrati, metal po tleh škatlice.. Potem sem si dal komolca, od spodaj navzgor, skozi majico, skozi ovretnik-ftw?! sem si dal zapestji in majico razparal na dvoje in pri tem vreščal.. Bil sem bojevnik, menda.. Iz majice sem naredil bojevniško oblailo.. Ugasnil sem ji TV in plesal bojne plese.. Nazadnje je spačenega obraza odšla skadit enega na balkon in rekla, da mi bo enega pustila.. Divje sem poplesaval, se režal in ji kazal fakju.. Slaba vest me muči čisto narahlo…i’m back

  • Share/Bookmark

...komentar [3]